Vzajemni sklad
je premoženje
vlagateljev, vloženo v veliko število različnih vrednostnih
papirjev (delnice obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise
in druge z zakonom dovoljene naložbe). Premoženje vzajemnega
sklada upravlja družba za upravljanje. Cilj upravljanja je
povečanje premoženja sklada in s tem povečanje premoženja
vlagateljev. Donos je odvisen od gibanja tečajev vrednostnih
papirjev.ki sestavljajo vzajemni sklad. Izraža se v spreminjanju VEP (vrednost enote premoženja oz. točke vzajemnega sklada)
V
vzajemni sklad lahko vstopi kdorkoli, najmanjši znesek za
vstop je praviloma vrednost ene točke, ki tipično znaša (pri
različnih skladih) od nekaj sto do nekaj tisoč tolarjev. Tudi
izstop iz sklada - prodaja vseh ali dela vaših točk - je mogoč
kadarkoli v času nekaj dni po odločitvi (torej podobno kot
bančna vloga na odpoklic, le da je čas najave zelo kratek).
Gibanje
vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisna od
stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste
ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji
kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v
časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer.
Razlog
za vstop v vzajemni sklad je pričakovanje, da bo mogoče s
takšnimi naložbami, v kakršne vlaga izbrani sklad, doseči v
povprečju višji donos kot denimo pri varčevanju v banki, ne da
bi se pri tem pretirano povečalo tveganje - hkrati pa nimate
časa, znanja ali želje, da bi posamezne naložbe izbirali in
upravljali sami.
Premoženje sklada upravlja posebej v ta namen ustanovljena
družba - družba za upravljanje, katere ustanovitev, poslovanje
in nadzor zelo podrobno opredeljujejo veljavni predpisi, za
njihovo izvajanje pa skrbi državna Agencija za trg vrednostnih
papirjev. Družba za upravljanje zaposluje kot upravljalce
konkretne osebe, ki opravljajo svoje delo na podlagi strokovnih
izpitov in izkušenj.
Vrste Skladov
Glede na glavna področja investiranja ter pričakovani donos in
tveganje so vzajemni skladi razdeljeni v naslednje skupine:
delniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu
delnic, pričakovani donos in tveganje sta ponavadi
nadpovprečna
obvezniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu
obveznic, pričakovani donos in tveganje sta podpovprečna;
uravnoteženi oziroma mešani skladi - skušajo
doseči dobro ravnotežje med delnicami in obveznicami,
pričakovani donos in tveganje sta povprečna.
Pristopne izjave skladov lahko naročite s klikom na zemljevid
ali na elektronskem naslovu:
info@mojfond.com
Prav
tako smo vam za vse informacije na voljo na telefonski številki
040 33 11 22
Če si želite izračunati predviden donos vaše naložbe, kliknite
na
IZRAČUNE in izberite
vašo naložbo.
Uporabite uporaben
FINANČNI RAČUNALNIK, kateri
vam bo pomagal pri kontroli vašega mesečnega finančnega toka in
vam prav gotovo približal doseg vašega cilja.
GALILEO:
je uravnotežen posebni vzajemni sklad (delnice in
obveznice). Povprečni letni donos v tolarjih v zadnjih treh
letih (od 1.4.2001 do 1.4.2004) znašala 173,42%
RASTKO:je delniški vzajemni sklad (delnice).
Povprečni letni donos v tolarjih v zadnjih treh letih (od
01.04.2001 do 01.04.2004) znaša 164,90%
BOND:
je umirjen posebni vzajemni sklad (pretežno obveznice).
Povprečni letni donos v tolarjih v zadnjih treh letih (od
01.04.2001 do 01.04.2004) znaša 44,59%
INFOND EUROPA:je delniški vzajemni
sklad, kjer je najmanj 50% naložb izven
denarnega trga RS
INFOND DELNIŠKI: je
delniški posebni vzajemni sklad, kjer pretežni del svojih naložb
nalaga v delnice perspektivnih slovenskih podjetij
INFOND
HRAST: je uravnotežen posebni
vzajemni sklad s poudarkom na
varnosti in stabilnosti naložb
INFOND
S.P.D.: je uravnotežen posebni
vzajemni sklad, ki ima svoja sredstva
naložena v uravnotežen portfej delnic in obveznic
MP
GLOBAL S.I.: je delniški
vzajemni sklad,
ki ima svoja sredstva naložena v delnice
trga ZDA, Japonske,
Nemčije..
MP
PLUS S.I.: je
delniški vzajemni sklad. Osnovna
naložbena oblika so delnice, za katere bo upravitelj ocenil, da
imajo potencial rasti tržnih cen.
PRIMUS: je
uravnoteženi vzajemni sklad.
Njegova značilnost je, da so naložbe
razpršene med delnice na eni strani
in obveznice, bančne depozite in druge denarne
instrumente na
drugi
strani
PRIMUS
BOND: je obvezniški vzajemni
sklad. Njegove značilnosti so
predvsem varnost, stabilnost in likvidnost
premoženja
PRIMUS
INTERNATIONAL: je delniškivzajemni sklad. Njegova
značilnost
je, da so naložbe usmerjene
predvsem v tuje delnice.
ŽIVA: je
delniški vzajemni sklad. Zbrana
sredstva posebnega vzajemnega
sklada ŽIVA so naložena predvsem
v domače in tuje delnice, le manjši
del pa v kratkoročne vrednostne
papirje.
PIKA: je
obvezniški vzajemni sklad. Zbrana sredstva posebnega vzajemnega
sklad PIKA so naložena predvsem
v obveznice, le manjši del v delnice
ALFA:
je uvranotežen vzajemni sklad. V strukturi naložb sklada je največ
60% lastniških naložb (delnice) in
najmanj 40% dolžniških naložb (npr. obveznice).
BETA:
je delniški vzajemni sklad. Od
90 do 100 % sredstev je naloženih v
delnice tujih in domačih podjetij, ki kotirajo
na svetovnih organiziranih trgih
vrednostnih papirjev. Do 10 % naložb
je usmerjenih v instrumente denarnega
trga in bančne depozite.
Kaj pomeni, da je
vzajemni sklad "posebni"?
Nov Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje
(ZISDU-1) je prinesel tudi precej novosti na področju vzajemnih
skladov. Ena takšnih novosti je, da morajo vsi vzajemni skladi, ki
se še niso prilagodili določbam tega zakona nositi oznako "posebni".
Kaj
pomeni to za vlagatelje?
Na vlagatelje to nima prav nikakršnega vpliva, je samo podatek ali
se je vzajemni sklad že uskladil z novim zakonom ali se še ni.
Kdaj se bodo
vzajemni skladi prilagodili zakonu?
Predvsem bodo morali počakati, da Agencija za trg vrednostnih
papirjev (ATVP) sprejme še 50 drugih podzakonskih predpisov. Rok
za izdajo le teh je 2. september 2003. Po tem pa se bodo morali
vzajemni skladi prilagoditi najkasneje do 1. januarja 2005.